Alter

Dragi moji!

Pri vprašanju kdo sem imam mnogo odgovorov. V življenju sem, kljub mladosti uspela marsikaj preizkusiti. Že zarana sem zmojstrovala Reiki in ga pridno poučevala. Zanimale so me sanje, zato sem pisala sanjske dnevnike in kontemplirala o pomenu simbolov, s katerimi sem se rečevala. Zanimala me je magija, zato sem hitro pobrala osnove vihtenja magične palice in zagriženo študirala magično literaturo. V teh rigoroznih praksah, ki sem jih imela za “svoje”, sem se marsičesa naučila, doživela to in ono spoznanje, se poistovetla s to ali ono masko….. Dokler se moje življenje ni odločilo, da bo preverilo vsako stvar, ki sem jo imela za resnično.

Prve so odpadle maske “poduhovljenosti”. Prej pridno dekle z vzornim obnašanjem navzven (in mnogo, mnogo omejitvami navznoter), je s solo potovanjem po Ameriki doživelo razsvetljenje. Uwau sem si mislila, je svet res lahko lep, če ga “samo” živiš? Ali res lahko vse te omejitve, za katere se mi je zdelo da so del prakse, zamenjam za spontanost? Ali je to, kar sem kultivirala “na silo” (kljub temu da me je duhovnost, oooooh kako privlačila!!!) v meni tudi, ko spustim nadzor? Ko se prepustim? Ko zadiham brez kamna v želodcu?

Približno dve leti je trajalo moje raziskovanje. Toliko časa sem potrebovala, da sem pogledala v najtemnejše kotičke svoje duše. Na poti tja sem se srečala s krivdo, s sramom, z jezo, z očitki sebi, z neodobravanje, pa s strahom, neuresničenimi željami in spoznanjem, da čas tiho mineva. Ni minil dan, ko se nisem vprašal, kdo sem? Kdo sem danes? Kdo sem v tej situaciji? Kdo sem, ko me ni?

Zanimivo je, da je pod vso to kramo še vedno ležala duhovnost. Morda se tudi danes motim, a vsaj ta trenutek lahko rečem, da v jedru moje duše leži prepričanje, da je človek najprej duhovno bitje. Opremljeno z vsakokrat unikatnim karakterjem.

Duhovnost se je “v drugo” prebudila drugače. Nekatere izmed navad, ki sem jih opustila, moram znova skultivirati in to je naporna reč, ker se je moj um razvadil in ulenil. Nerad npr. meditira, ponavadi mi pravi da zato, ker je preveč utrujen. Nerad tudi zaupa vame; pravi, da nimam več potrebnih veščin. Tudi v prvo jih nisem imela. Izučila sem se za vse uspehe, ki sem jih dosegala. Izmojstrila, sčasoma.

Tako bo tudi tokrat.

 

How does one learn difficult things?

• Simple. One practices.

Spremljajte me.

Indigo Andrejka